Geodetska planinska pot

PO TRIGONOMERTIH 1. REDA

V Planinskem vestniku je bila že leta 1989 predstavljena ideja
geodetov o geodetski planinski poti, ki naj ne bi peljala od vrha do
vrha, ampak naj bi povezovala obiske vseh tistih vrhov, na katerih so
točke slovenske trigonometrične mreže 1. reda. Planinska pot naj bi
promovirala geodezijo med planinci in bila posvečena kolegom, ki
so pred mnogimi leti opravljali pionirska zemljemerska dela na
slovenskem ozemlju. Ideja je dobila dodaten zagon po
osamosvojitvi Slovenije, ko sta postali dostopni tudi točki Krim in
Cerk, ki sta bili pred tem pod vojaškim režimom. Kljub soglasju
geodetov o pomenu takšne poti za samo stroko kot tudi za njeno
promocijo, do uresničenja ni prišlo.
Glede na to, da je bil avtor teh prvih informacij o geodetski planinski
poti naš stanovski kolega Gojmir Mlakar, dolgoletni načelnik
Geodetske uprave v Celju in da imamo geodeti letos jubilejno
strokovno srečanje – 50. geodetski dan, katerega soorganizator je
Celjsko geodetsko društvo (CGD), smo se v društvu odločili, da
oživimo aktivnosti in s to knjižico zbranih podatkov o
trigonometričnih točkah 1. reda naredimo prvi korak na geodetski
planinski poti, ki smo jo poimenovali Po trigonometrih 1. reda.

TRIGONOMETRIČNE MREŽE SKOZI ČAS
Geodezija je veda, ki se ukvarja z merjenjem in predstavitvijo
zemljinegain površja na načrtih in kartah. Osnovo za vsako
geodetsko izmero predstavljajo geodetske točke, ki so zaradi
meritev in matematične obdelave merskih podatkov povezane v t.i.
geodetske mreže. Geodetsko točko tvorijo materialna stabilizacija –
izmeritveno znamenje in koordinate, določene na osnovi meritev in
matematične obdelave v državnem koordinatnem sistemu.
Vzpostavitev prve trigonometrična mreže na ozemlju Slovenije
sega v obdobje Avstro-Ogrske monarhije. Prva izmera se je izvajala
med leti 1763–1787, naslednji dve v letih 1817–1827 in 1869–1887.
Skupno naj bi bilo v teh izmerah postavljenih okoli 15.000
trigonometričnih točk višjih in nižjih redov. V zgodovinskem razvoju
trigonometričnih mrež na Slovenskem velja omeniti povojno obnovo
in izmero točk 1. reda, katere izračuni so bili končani leta 1948 (te
točke določajo star državni koordinatni sistem D48/GK) ter
vzpostavitev nove trigonometrične mreže 1. reda (imenovana tudi
astrogeodetska mreža) v letih 1963–1965, ko so postavili ali obnovili
35 točk, med katerimi jih je največ stabiliziranih s tipskimi betonskimi
stebri višine 1,3–1,4 m, nekaj pa s 5 do 22 m visokimi zidanimi stebri
ali s stebri na visokih zidanih podstavkih. Danes te točke povezujejo
nov in star koordinatni sistem, hkrati pa predstavljajo pomembno
dediščino naše stroke.

V Sloveniji je 35 točk trigonometrične mreže 1. reda: Kanin,
Mangart, Golica, Košuta (Kladivo), Grintovec, Uršlja gora, Velika
Kopa, Žigartov vrh, Lokavec, Kamenek, Lendavske gorice,
Jeruzalem, Zavrh (Grmada), Donačka gora, Javornik, Mrzlica,
Vivodnik, Rašica, Blegoš, Rodica, Korada, Kremenjak, Mrzovec,
Nanos, Krim, Kucelj, Orljek, Zglavnica, Gorjanci, Debeli vrh, Cerk,
Sv. Ana, Snežnik, Slavnik in Malija. Točke so enakomerno
razporejene po celotni površini države in so med seboj oddaljene od
20 do 40 km (stranice trikotnikov). Najvišja točka je Mangart (2679
m), najnižja Kremenjak (236 m). Večinoma so stabilizirane na
izpostavljenih vrhovih zaradi samih metod merjenja v preteklosti
(triangulacija – vidnost na sosednje točke v trikotniku). Tako so bile
npr. z Rodice vidne točke na Kaninu, Mangartu, Golici, Blegošu,
Mrzovcu in Koradi. Opazovane točke so morale biti vidno označene
– signalizirane. Kot signale so uporabljali lesene piramide ali pa
trajnejša obeležja kot sta na Trdinovem vrhu in Donački gori.

Velika večina vrhov, na katerih so trigonometrične točke, so
priljubljeni izletniški in planinski cilji. Oznake točk (stebri, stolpi)
predstavljajo obiskovalcem oznako za vrh, pri tem pa le malokdo
pozna pomen (geodetsko znamenje) in zgodovinsko ozadje.

Geodetske točke predstavljajo dediščino geodetske stroke, imajo
pa tudi kulturnozgodovinski pomen. Tako so med točkami 1. reda
razglašene za spomenik državnega ali lokalnega pomena in
vpisane v Register kulturne dediščine (RKD) tri točke: Krim kot
koordinatno izhodišče prve katastrske izmere na območju Slovenije
v letih 1817– 1828, točka Lokavec v Slovenskih goricah, ki je bila
postavljena leta 1912 na polju, na najvišji točki, zahodno od naselja
Lokavec v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah in točka Debeli
vrh, ki jo predstavlja betonsko-opečni steber postavljen v drugi
četrtini 19. stoletja in je najjužnejša astrogeodetska točka v Sloveniji
in najvišji vrh občine Črnomelj.
S strokovno-zgodovinskega pomena so zanimive še nekatere
druge točke 1. reda, npr. Rašica, Mrzovec, Kucelj, Donačka gora,
Žigartov vrh, Trdinov vrh, Grmada, Kamenek, Lendavske Gorice, ki
bi si tudi zaslužile vpis v RKD.

V knjižici so zbrani in prikazani podatki za vseh 35 trigonometričnih
točk 1. reda v Sloveniji (topografija in fotografija točke, prikaz na
topografski karti, QR koda s povezavo na lokacijo). Na zacetnih
straneh knjižice je prostor za evidentiranje obiska točke, kamor
lahko odtisnete žig vrha ali bližnje planinske koče ali pa le vpišete
datum obiska.

Sama planinska pot Po trigonometrih 1. reda v naravi ne bo posebej
označena, bodo pa v letošnjem letu oziroma v prihodnosti na stebre
točk nameščene tablice z vpisano oznako in imenom točke ter
lokacijo – koordinate v državnem koordinatnem sistemu
(D96-17/TM) in evropskem koordinatnem sistemu (ETRS89).
Za lažjo navigacijo bodo točke prikazane tudi v interaktivni karti
Planinske zveze Slovenije (https://mapzs.pzs.si), na kateri so
podatki o markiranih planinskih poteh v Sloveniji. Večina vrhov, na
katerih se nahajajo trigonometrične točke 1. reda, je že vključenih v
katero od obstoječih planinskih poti. Spletna aplikacija maPZS
deluje na osebnih računalnikih in mobilnih napravah in je lahko v
pomoč pri samem načrtovanju in izvedbi poti.
Več podatkov o sami poti in točkah ter zanimivosti in aktualne
informacije bodo objavljene na spletni strani društva.

Zatorej geodeti, planinci, pohodniki,

s to knjižico je narejen prvi korak na naši geodetski planinski poti.
Vabimo vas, da vi naredite naslednjega in da strumno zakorakate
Po trigonometrih 1. reda. – Celjsko geodetsko društvo

na pot.trigo@gmail.com se veselimo vaših slik, takšnih ali
drugačnih, ki nam bodo v pomoč za spremljanje trenutnega stanja
trigonometrov.